Dolina Glinščice (domačini ji pravijo Klinšca) je že od zdavnaj poznana po svoji lepoti - od leta 2006 naravni rezervat. Glinščica je s svojim ožjim območjem posebnost, ki je zaradi svojih apnenčastih skalnatih sten, zaradi gnezdenja številnih ptičjih vrst, zaradi prisotnosti izredno redkih rastlinskih vrst in zaradi edinega površinskega vodotoka na italijanskem Krasu, enkraten primer zgodovinskega, kulturnega in naravoslovnega bogastva.
Voda se je kot vir gospodarskih dejavnosti skozi stoletja kazala v vsakdanjosti življenja ob reki Glinščici.

V dolini je bila vrsta mlinov, ki niso mleli le žitaric, temveč predvsem začimbe, ki so prihajale prek pristanišča v Trstu. Leta 1757 je delovalo  16 mlinov,  zasledimo pa podatek, da je bilo skupno vseh mlinov kar 32.
Videli bomo ostanke rimskega vodovoda, ki je dolga stoletja služil svojemu namenu - nekoč dolg 14 km, ohranjenih je kakih 100 metrov.
Že na začetku poti bomo zasledili korita za pranje perila. Domačinke so hodile v Trst po umazano perilo, ga oprale in čisto spet odnašale lastnikom - in to še v sedemdesetih letih.
Ob izlivu Glinščice so bile obširne soline. Skozi dolino je vodila pomembna trgovska pot – solna cesta. Pravili so ji cesta mušarjev, ker so tovor prenašali na hrbtih tovornih živali. Menda je bil med njimi tudi Martin Krpan. Bila je edina naravna pot od morja v notranjost na območje sedanje Slovenije.
V dolino je vodila tudi Božja pot. Tudi mi se bomo povzpeli do romarske cerkvice posvečeni Mariji Na Pečeh.
Na pobočju je trasa stare železniške proge med Trstom in Kozino. Zgradili so jo Avstrijci za hitro povezavo med Dunajem, Trstom, Benetkami in Istro - dokončana 1857. Ukinjena je bila leta 1958, leta 1966 pa odstranjene tirnice.
Pred več kot tremi desetletji so domačini prvič pripravili prireditev Odprta meja, ko je v soteski Glinščice za en dan »padla« jugoslovansko-italijanska meja.
Mi se bomo podali na krožno pot iz Boljunca (Bagnoli della Rosandra) po dolini Glinščice do Botača (Botazzo), se vzpeli na traso stare železniške proge in po njej do vasice Draga (Draga S.Elia).  Od tu se bomo vzpeli na vrh kraškega roba in nad dolino Glinščice nadaljevali pot v obratni smeri do vasice Jezero (San Lorenzo). Ostal nam bo le še spust nazaj v dolino in do Boljunca.
Predvidene so cca 4 ure hoje.
Potrebni so pohodni čevlji, lahko palice, v nahrbtniku malica in pijača. Ne pozabite na dobro voljo.
Vsak se podaja na pot na lastno odgovornost.

Zberemo se v Novi Gorici pri Zavarovalnici Triglav 10.12.2011 ob 8.30 in se odpeljemo do Boljunca pri Dolini pri Trstu. Parkiramo pri gledališču Franceta Prešerna, kjer je tudi sprejemni center doline Glinščica.

Vabljeni!
Slavica Babič