sobota 14.1.2012

Ravnokar smo prestopili prag novega leta 2012. Torej vsem voščilom, dodajam moje lepe želje. Predvsem vam želim veliko zdravja, sreče, miru …in seveda veliko gibanja in druženja v naravi, kar prispeva k dobremu počutju in zadovoljstvu.
Tokrat se podamo na Kras, ki nam v vseh letnih časih nudi neizmerno veliko možnosti za pohodništvo. S hojo bomo začeli in končali v slikovitem Štanjelu. Vmes pa…

Zberemo se 14.1.2012 ob 8.30 uri pred zavarovalnico Triglav v Novi Gorici. Vožnja do Štanjela. Hoje bo za cca 4 ure. Potrebno: Malica in pijača v nahrbtniku, pohodna obutev, lahko pohodne palice in obvezna dobra volja.
Vsak se poda na pot na lastno odgovornost.

Štanjel je slikovito kraško naselje, ki je terasasto razporejeno proti vrhu 363 m visoke vzpetine Turn. Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke : kamnite žlebove, vhodni portali, vodnjaki... Štanjel je bil zaradi svoje prometne in strateške lege pomemben že v mlajši železne dobi. Največji razcvet je kraj doživel v romanski dobi in se takrat pričel širiti proti vrhu Turna. V 11-12. stoletju je bil grič na novo utrjen - še danes so na vrhu vzpetine vidni ostanki stolpa. Konec 15. stoletja (do srede 16. stoletja), v času turških vpadov, je bil celotno naselje utrjeno z obzidjem. Današnjo podobo daje kraju cerkev sv. Danijela s svojim značilnim zvonikom in renesančno baročni grad. Znamenitost je tudi Ferrarijev vrt, ki ga je načrtoval arhitekt Maks Fabiani. Več na: www.sl.wikipedia.org/wiki/Štanjel
Kobjeglava leži na griču in ima tipično strnjeno vaško jedro s cerkvijo posvečeno sv. Mihaelu. Naselje se prvič omenja leta 1300, gospodovali naj bi mu Štanjelski grofje. Najdbe v Mercah (med Kobjeglavo in Štanjelom) segajo v halštatsko dobo; v bližini jame Jelenca pa so našli neolitske ostanke. Spomin na 2. sv. vojno je svojevrstno oblikovan spomenik NOB, ki predstavlja požgan kraški dom. O izvoru imena obstajata dve razlagi. Prva je povezana z imenom najvišjega griča Kop, ki se dviga za vasjo in je glava oz. ' Kop-je-glava'. Druga razlaga pa se nanaša na konjske hleve in kobile; torej 'kobila-glava'.
Začetki vasi Lukovec, naj bi po ustnem izročilu segali v srednji vek, ko so tukaj imeli posest grofje Lantieri iz bližnjega gradu Rihemberk. Vas leži na robu obsežnega kraškega dola, ob pobočju hribov Martince, Škratljevice in Brda. Vas je priljubljen cilj pohodnikom in kolesarjem, zaradi prekrasnega razgleda in neokrnjene narave. V bližini je opuščen kamnolom, po domače »java«, pred vasjo pa stoji kapelica v čast Materi božji, katero je dala sezidati družina Marc (le ti niso imeli naslednikov, zato sta se k njim priselila mladoporočenca Turk), v zahvalo za nadaljevanje rodu.

Od Štanjela do Gornjega Kobdilja preko Sv. Gregorja
Od jugovzhodnega obrambnega stolpa (Kobdiljski stolp), se pot nadaljuje po Štanjelskem griču do borovega gozda s Fabianijevimi klopmi. Po rahlem vzponu prispemo do majhne pokopališke cerkvice sv. Gregorja, kjer nas bo za nekaj časa ustavil mir in izjemen razgled. Naprej nas pot pelje mimo nekdanje Fabianijeve vile ter vodnega zbiralnika osmerokotne oblike, ki je zbiral vodo s cest v dve betonski koriti. Viri govorijo, da so Fabianijevi predniki obogateli s prodajanjem vode iz edinega živega vodnega vira na tem območju Krasa. Maks Fabiani je v času svojega županovanja poskrbel, da je voda postala javna dobrina. Na koncu te poti pridemo do Fabianijevega posestva, kjer bo našo pozornost pritegnil stalni vodni izvir, ki ne usahne niti v najbolj sušnih poletjih.

Iz Zgornjega Kobdilja v Dolnji Kobdilj in do Avstro-Ogrskega vojaškega pokopališča
V Dolnjem Kobdilju, kjer nas bo očarala kraška arhitektura z značilnimi, k hišam prislonjenimi kamini s slikovitimi dimniki – spahnjencami. Če pa stopimo nekaj korakov naprej v smeri proti Vipavski dolini bomo na desni strani opazili nekdanjo Mahničevo domačijo, kjer se je leta 1850 rodil poznejši krški škof dr. Anton Mahnič. Spustimo se še v suho kraško dolino, ki nas vodi po travnikih pod železniško progo do avstro-ogrskega vojaškega pokopališča, od koder se nam še enkrat odpira lep pogled na utrjeno mestno jedro Štanjela, ki stoji kot mogočen pomnik tradicije in kulture. Kljubuje času, opozarja in vabi.

Vabljeni!
Slavica Babič